Monografija predstavlja različna poimenovanja Piranskega zaliva skozi čas. Kljub vodilni imenoslovni tematiki je publikacija zasnovana tudi kot regionalnogeografski prikaz Piranskega zaliva in njegovega zaledja, pri čemer so predstavljene tako poglavitne naravnogeografske kot družbenogeografske značilnosti. Posebej so izpostavljene temeljne hidrogeografske poteze Piranskega zaliva kot dela Tržaškega zaliva in Jadranskega morja. Precejšen poudarek je namenjen zgodovinskemu razvoju, pri čemer je izpostavljeno solinarstvo s Sečoveljskimi solinami. Podrobneje so osvetljene tudi okoliščine, ki so privedle do zdaj že več kot dve desetletji trajajočega mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Osrednje poglavje obravnava poimenovanja območja Piranskega zaliva skozi čas. V njem so kronološko razvrščeni 104 različni kartografski viri, ki omogočajo razbrati, kako se je poimenovanje zaliva spreminjalo skozi čas in kdaj se je določeno ime pojavilo oziroma, kdaj je prevladovalo. Na podlagi medijske analize je prikazana raba novodobnih hrvaških imen Savudrijska vala/Savudrijski zaljev na eni strani in starega slovenskega imena Piranski zaliv oziroma starega hrvaškega Piranski zaljev na drugi.