Posvet Erozija v kmetijstvu

Erozija prsti sodi med globalne probleme in je posebej pomembna v Sredozemski Evropi, katere del je tudi Slovenija. Toda temu problemu ne posvečamo posebne pozornosti, kar je povezano z nepoznavanjem intenzivnosti in učinkov erozije. Kmetje so zaradi velike razdrobljenosti zemljišč primorani sami odpravljati poledice erozije, zato razprava o njej ne doseže odgovornih. Erozijo prsti so med letoma 2005 in 2008 merili v slovenski Istri. Površinsko spiranje v obdelanem oljčniku je bilo okrog 100 ton na hektar letno, celotna letna erozija prsti pa približno petkrat toliko. Ocenjujemo, da v obdelanih trajnih nasadih izgubimo letno približno od enega do pet centimetrov prsti. Zanesljivih podatkov ali meritev o letošnji vetrni eroziji v Vipavski dolini nimamo, poznamo pa njene posledice. Da bi vsi skupaj več vedeli o eroziji tal, da bi jo bolje preprečevali in da bi razprava dosegla tudi odgovorne,  smo pripravili strokovni posvet.

PREDSTAVITVE

Erozija prsti - Blaž Komac
Erozija prsti na flišu - Matija Zorn
Zakaj ne zatravljajo trajnih  nasadov? - Primož Pipan
Melioracije in pomen vetrozaščitnih pasov v Vipavski dolini - Rajko Črv, Mitja Turk
Vetrozaščitni pasovi v Vipavski dolini - Mitja Turk
Vpliv kolobarja na (vetrno) erozijo - Anka Poženel
Vetrozaščitni pasovi z vidika biotske raznovrstnosti - Klavdij Bajc, David Fučka
Vetrna erozija v Čepić polju, vzroki, posledice in preprečevanje - Ivica Kisić s sodelavci
Možnosti za zmanjševanje nevarnosti za erozijo tal v okviru ukrepa kmetijsko okoljskih plačil - Boštjan Kos
 

OSTALI DOKUMENTI

Zloženka posveta
Program posveta

ODMEVI

Oddaja Ljudje in zemlja, RTV Slovenija (27. 5 . 2012; med minuto 20.34 in minuto 23.58)
Kmečki glas (30. 5. 2012): Protivetrna zaščita bi stala pol milijona evrov