Med pomembnejšimi kartografskimi deli slovenskega ozemlja, ki jih hrani Zemljepisni muzej, so:
- Münstrova izdaje 'Ptolemajeve Geografije' iz leta 1552. Gre za razsvetljensko različico dela Geografija (Geographike hyphegesis) grškega geografa Klavdija Ptolemaja iz 2. stoletja.
- 'Novi geografski opis najplodovitejše vojvodine Štajerske' (Styriae Ducatus Fertilissimi Nova Geographica Descriptio) duhovnika in kartografa Georga Matthäusa Vischerja iz leta 1678, v merilu med 1 : 160.000 in 1 : 174.000. Zemljevid je sestavljen iz dvanajstih delov, skupaj pa meri približno 124 x 136 centimetrov. - 'Slava vojvodine Kranjske' (Die Ehre deß Hertzogthums Crain ) polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. Delo je eno najpomembnejših znanstvenih del o Kranjski, v katerem so številne natančne skice in posamezni zemljevidi slovenskega ozemlja.
- 'Horografski zemljevid vojvodine Kranjske' (Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica) cistercijana Janeza Dizme Florjančiča iz leta 1744, v merilu približno 1 : 100.000. Gre za najkakovostnejši in najpopolnejši zemljevid Kranjske te dobe. Sestavlja ga dvanajst delov; velikost celotnega zemljevida je približno 180 x 188 centimetrov.
- 'Specialni zemljevid vojvodine Kranjske' (Special-Karte des Herzogthums Krain), ki ga je med letoma 1844 in 1846 izdelal vsestranski naravoslovec Henrik Freyer. Zemljevid je sestavljen iz 16 listov velikosti 39 x 30 centimetrov, V merilu 1 : 113.500. - več izdaj 'Zemljovida Slovenske dežele in pokrajin' pravnika Petra Kozlerja, ki so v merilu 1 : 576.000 izhajali od leta 1852. Gre za zemljevid z dotlej najbolj natančno vrisano slovensko etnično mejo in z navedenimi izključno slovenskimi zemljepisnimi imeni.

     

Nazaj na Zemljepisni muzej