Naslov:
Terasirana pokrajina Goriških brd
Avtorji:
Leto:
Zbirka:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

Monografija na primeru Goriških brd predstavlja slovenske izsledke v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta, katerega glavni namen je preprečevanje propadanja terasiranih kmetijskih zemljišč v širšem območju Alp. S terasnim preoblikovanjem pobočij se povečuje obdelovalno kmetijsko zemljišče, preprečuje negativne učinke erozije, tudi erozije prsti, zadrži pa se tudi več vlage in podaljša talno vlažnost. Prevladujoča pokrajinska prvina v Goriških brdih so kulturne terase. Nekoč so terase urejali ročno, po drugi svetovni vojni pa so jih začeli graditi strojno. V zgornjih Goriških brdih je zaradi negativnih demografskih gibanj veliko nekdanjih terasiranih območij že popolnoma propadlih ali zaraščenih. Nasprotno kulturne terase v spodnjih Goriških brdih lastniki nenehno obnavljajo in posodabljajo. Knjiga ni le temeljit prispevek k obravnavi kulturnih teras, ampak je najbolj poglobljeno delo o Goriških brdih nasploh.

Slovenija je kot le redkokatera evropska država prepredena s kulturnimi terasami. Te se kot značilna pokrajinska prvina Sredozemlja pojavljajo v vseh tipih slovenskih pokrajin, vendar se razlikujejo po pogostnosti, namenu in sodobni funkciji. Največ teras, ki obenem opredeljujejo tudi naše najbolj značilne terasaste pokrajine, je v sredozemskem okolju. Medtem ko so tradicionalne vinogradniške, sadjarske in vrtnarske terase v Koprskih brdih v glavnem že opuščene, so vinogradniške terase v spodnjem, južnem delu Goriških brd še vedno v polni pridelovalni funkciji, prilagojene strojni obdelavi in primerno vzdrževane. Povsem drugače je v zgornjem, severnem delu Brd, kjer so prevladujoče poljedelske terase z nazadovanjem samooskrbne vloge postale manj pomembne za preživljanje prebivalstva, zato so jih v bolj ugodnih legah zatravili, v manj ugodnih pa prepustili zaraščanju. Zaradi navedene dvojnosti so Goriška brda izvrsten poligon za raziskovanje ne le značilnosti terasirane pokrajine, ampak celovite vzročno-posledične obravnave tamkajšnje pokrajinske stvarnosti, tudi z zornega kota njihovega samosvojega zgodovinskega razvoja.

Glede na dejstvo, da so kulturne terase marsikje po Sloveniji dokaj izrazito, ponekod celo prevladujoče zaznamovale pokrajinsko podobo, bi lahko na tem področju upravičeno pričakovali več sistematično opravljenega raziskovalnega dela, kar velja še zlasti za geografijo. Imamo sicer odlično Titlovo študijo o podeželju v zaledju obalnih mest iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, v kateri imajo pomembno mesto tamkajšnje terase, sicer pa v slovenski geografski literaturi na tem področju zija velika praznina. Tudi zato je pričujoča interdisciplinarna študija pomemben prispevek k vnovičnemu oživljanju zanimanja za preučevanje terasiranih pokrajin. Kulturnih teras v Goriških brdih se loteva celovito, ne le z vidika njihove kmetijske vloge, ampak tudi v funkciji pokrajinotvorne prvine, ki je odločilno vplivala na tamkajšnji pokrajinski videz in ga zaznamovala s tolikšno mero prepoznavnosti, da se vsi segmenti družbene skupnosti dobro zavedajo, da je kulturne terase treba primerno vzdrževati tudi zaradi uspešnosti turističnega trženja Goriških brd. Spodnja Goriška Brda so namreč s svojimi skoraj »neskončnimi« terasastimi vinogradi in po temenih slemen razpostavljenimi naselji ena od doživljajsko najbolj privlačnih slovenskih pokrajin. Ugotavljamo, da so prav geometrično bolj pravilni terasni vzorci dodobra pripomogli k še večji harmoničnosti pokrajine.

S svojim poglobljenim pristopom monografija ni le temeljit prispevek k obravnavi kulturnih teras, ampak je zagotovo tudi najbolj poglobljeno delo o Goriških brdih nasploh, saj so bila doslej z vidika znanstvene pokrajinske obravnave vse od Vrišerjeve študije v petdesetih letih prejšnjega stoletja pretirano zanemarjena. Kljub celoviti obravnavi lahko kot njene osrednje poudarke izpostavimo sistematično obravnavo morfometričnih značilnosti teras s pomočjo GIS tehnologije, značilnosti zgodovinske in sodobne rabe tal v njuni medsebojni primerjavi ter plazovitosti pokrajine, pri čemer velja izpostaviti aplikacijo deterministične in probabilistične metode v funkciji vrednotenja njene dejanske ogroženosti. Nenazadnje je treba izpostaviti še podrobno predstavitev izvedbe na novo terasiranega vinograda v Medani kot konkretnega rezultata mednarodnega raziskovalnega projekta ALPTER, kar je akronim, sestavljen iz premetanih začetnih zlogov njegovega naslova The Terraced Landscapes of the Alpine Arc, po naše Terasirane pokrajine v alpskem loku.

S predstavljenim pristopom bi morala biti monografija zanimiva ne le znanstveni srenji geografov, arhitektov, krajinskih arhitektov in kmetijcev, če navedemo le glavne »zainteresirane« discipline, ampak tudi vsem prostorskim načrtovalcem, študentom navedenih in drugih prostorskih strok, pa tudi vsem, ki so doslej upravičeno pogrešali temeljitejšo predstavitev Goriških brd, tako občudovalcem tamkajšnje pokrajine in njenih plodov, kot Bricem samim, da se lahko bolje spoznajo z domačo pokrajino, ki jo soustvarjajo in so lahko nanjo upravičeno ponosni.

Kazalo vsebine

Predgovor

1 Uvod

2 Naravnogeografske značilnosti

2.1 Površje

2.2 Podnebje, vode, prsti in rastlinstvo

3 Družbenogeografske značilnosti

3.1 Zgodovinski vidiki poselitve

3.2 Demografski razvoj in značilnosti prebivalstva

3.3. Značilnosti naselij

3.4 Gospodarstvo

3.4.1 Kolonat

3.4.2 Posestna sestava

3.4.3 Kmetijske panoge

3.5 Primerjava povojnega razvoja v Goriških brdih tostran in onstran državne meje

4 Raba tal

4.1 Viri in metode dela

4.2 Raba tal v celotnih Goriških brdih

4.3 Raba tal in kulturne terase

5 Raba tal na območjih naselij Medana in Kožbana

5.1 Temeljne poteze območij naselij Medana in Kožbana

5.2 Raba tal na območju naselja Medana

5.3 Raba tal na območju naselja Kožbana

6 Terasirana pokrajina

6.1 Kulturne terase

6.1.1 Vinogradniške terase

6.2 Terasirana pokrajina v Goriških brdih

7 Kulturne terase v južnih Goriških brdih na primeru katastrske občine in naselja Medana

7.1 Načrtovanje novih teras v naselju Medana

8 Kulturne terase v severnih Goriških brdih na primeru katastrske občine in naselja Kožbana

8.1 Primerjava značilnosti terasirane pokrajine v južnih in severnih Goriških brdih

9 Vpliv kamninske sestave in padavin na plazenje

10 Zemljevidi plazovitosti

10.1 Metoda ponderiranja (Deterministična metoda)

10.2 Probabilistična metoda

10.3 Vrednotenje obeh metod

11 Plazovitost Goriških brd

11.1 Zemeljski plazovi jeseni leta 1998

11.2 Ugotavljanje ogroženosti nekaterih pokrajinskih prvin

11.3 Plazovitost in razvoj reliefa

12 Seznam virov in literature

13 Seznam slik

14 Seznam preglednic

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-055-5

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 197 strani

E-objave

(40 MB)
Biblos (pdf)
ISBN 978-961-254-538-3