Naslov:
Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu
Avtor:
Leto:
Zbirka:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

Knjiga obravnava spremembe rabe tal v 19. in 20. stoletju na primeru slovenskega alpskega sveta. Njen namen ni zgolj preučiti spremembe rabe tal, pač pa ugotoviti navezanost sprememb rabe tal na prvine površja ter njihovo povezanost z družbenogeografskimi dejavniki in njihovim razvojem. Med letoma 1827 in 1900 so bile spremembe rabe tal dokaj šibke. Med letoma 1900 in 1953 so se njive že začele selektivno omejevati le na bolj ugodna zemljišča, prevladalo je ozelenjevanje. Med letoma 1953 in 1979 je prevladalo ogozdovanje, ki se je v zadnjih dveh desetletjih 20. stoletja nekoliko umirilo. Med letoma 1900 in 2000 je v slovenskem alpskem svetu gozd prerasel kar četrtino površja. Odločilen dejavnik so bile družbene razmere, med katerimi velja izpostaviti politične odločitve in zakonodajo.

Med letoma 1827 in 1900 so bile spremembe rabe tal dokaj šibke, med procesi sprememb rabe tal je prevladovala intenzifikacija. Vzroki: prehod pašne živinoreje v hlevsko, agrarna prenaseljenost, propad tradicionalnih nekmečkih panog tistega časa. Konec 19. stoletja je bil obseg ornih zemljišč največji.

Med letoma 1900 in 1953 so se njive že začele selektivno omejevati le na bolj ugodna zemljišča. Nadomestilo jih je travinje, predvsem travniki. Zato je v tem obdobju prevladovalo ozelenjevanje. V tem obdobju so imele največji vpliv na spremembe rabe tal različne družbene razmere.

Med letoma 1953 in 2000 so bile spremembe rabe tal najmočnejše, prevladovalo pa je ogozdovanje. Med letoma 1953 in 1979 se je največji delež kmetijskih zemljišč spremenil v gozd. Največji vpliv na spremembe v tem obdobju so imele politične odločitve. V prvem obdobju je bilo kmetijstvo zaradi ideološko-političnih razmer zapostavljeno, spodbujana pa je bila predvsem industrija, v primerjavi s kmetijstvom pa tudi gozdarstvo. Med letoma 1979 in 2000 se je moč ogozdovanja nekoliko umirila (vendar ne ustavila), kar bi lahko povezovali z zakoni in ukrepi, sprejetimi po letu 1970, ki so spodbujali kmetijstvo. Med letoma 1900 in 2000 je bila v slovenskem alpskem svetu ogozdovanju podvržena četrtina površja.

Kazalo vsebine

1 UVOD

2 OMEJITEV SLOVENSKIH ALP V LUČI RABE TAL

2.1 Viri in literatura za omejitev obravnavanega območja

2.2 Razdelitev alpskega sveta na mezoregije

3 VIRI ZA PREUČEVANJE RABE IN SPREMEMB RABE TAL

3.1 Zemljiški kataster

3.2 Drugi pisni viri

3.3 Drugi slikovni viri

3.4 Karta dejanske rabe tal

3.5 Usklajevanje zemljiških kategorij karte dejanske rabe tal in zemljiškega katastra

4 POVRŠJE

4.1 Nadmorske višine

4.2 Nakloni površja

4.3 Ekspozicije površja

4.4 Kamnine in prsti

4.5 Reliefne enote

4.6 Povezanost prvin površja

5 IZBRANI DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI

5.1 Razvoj kmetijstva

5.2 Razvoj industrije

5.3 Razvoj prometa

5.4 Gibanje števila prebivalcev

5.5 Oblike poselitve

5.6 Povezanost družbenogeografskih dejavnikov

6 ZNAČILNOSTI PROSTORSKE RAZPOREDITVE RABE IN SPREMEMB RABE TAL MED LETOMA 1827 IN 2000

6.1 Raba tal leta 1827

6.2 Raba tal leta 1900

6.3 Raba tal leta 1953

6.4 Raba tal leta 1979

6.5 Raba tal leta 1999

6.6 Raba tal leta 2000 – dejanska raba tal

6.7 Določevanje procesov sprememb rabe tal

6.8 Sinteza: tipizacija katastrskih občin na podlagi rabe in sprememb rabe tal, družbenih dejavnikov ter prvin površja

7. SKLEPI IN GLAVNE UGOTOVITVE

7.1 Splošne ugotovitve

7.2 Viri za preučevanje rabe tal

7.3 Značilnosti rabe tal in sprememb rabe tal

7.4 Raba in spremembe rabe tal v povezavi s površjem

7.5 Raba in spremembe rabe tal v povezavi z družbenogeografskimi dejavniki

7.6 Komentar

8. SEZNAM VIROV IN LITERATURE

9 SEZNAM SLIK

10 SEZNAM PREGLEDNIC

Založnik

Založba ZRC

ISBN

961-6568-10-8

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 216 strani • 85 slik in 72 preglednic

E-objave

(40 MB)
Biblos (pdf)
ISBN 978-961-254-512-3