Avtor celovito predstavlja naravnogeografske značilnosti snežnih plazov. V primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami ogrožajo le manjši del slovenskega površja, po dostopnih podatkih pa pri nas zahtevajo največ smrtnih žrtev. Najbolj problematični so snežni plazovi v Julijskih Alpah, zato je reprezentativni vzorec plazov vzet prav iz lavinskega katastra tega območja. Rezultati njegove podrobne analize so podani v osrednjem delu knjige, v zadnjem poglavju pa sta predstavljeni ogroženost zaradi snežnih plazov ter varstvo in zaščita pred njimi. Ko se zgodijo, je za ukrepanje največkrat že prepozno, zato je zelo pomembna preventiva.

Slovenijo ogrožajo številne naravne nesreče, med katerimi so tudi snežni plazovi. V primerjavi z drugimi naravnimi nesrečami ogrožajo le manjši del slovenskega površja. Po do sedaj dostopnih in znanih podatkih pa zahtevajo pri nas največ smrtnih žrtev prav snežni plazovi. Izredni tovrstni dogodki nas presenečajo iz leta v leto, nekateri večkrat v življenju, drugi nikoli, saj gre za sto- in večstoletne nesreče. Ko se zgodijo, je za ukrepanje najpogosteje že prepozno, zato je zelo pomembna preventiva. Poznavanje in spremljanje posameznih naravnih nesreč je temeljnega pomena tudi pri preučevanju posameznih pokrajinskih sestavin. Po drugi strani pa so tudi snežni plazovi le eden od mnogih pokrajinotvornih dejavnikov, ki sooblikujejo podobo slovenskih pokrajin.

Gradivo za knjigo je nastalo ob pripravi avtorjeve magistrske naloge, katere prvi del je potekal sočasno z izdelavo katastra snežnih plazov. V nadaljevanju mu je geografski pristop omogočil celovito predstavitev problematike snežnih plazov v Sloveniji s poudarkom na varstvu in zaščiti, zato je knjiga dober temelj in odlično izhodišče za zasnovo domače lavinske preventive.