Naslov:
Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006
Uredili:
Leto:
Zbirka:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

Knjiga s 33 vsebinsko izjemno raznovrstnimi prispevki je že osmi v vrsti monografij, ki bienalno predstavljajo znanstvene, strokovne in pedagoške dosežke in usmeritve na področju razvoja in uporabe geografskih informacijskih sistemov v Sloveniji. Združuje številne poudarke s področja različnih strok, s čimer geografski informacijski sistemi nudijo odlično priložnost za intenzivno interdisciplinarno sodelovanje. Tako se znanje posamezne vede bogati z dognanji sorodnih ved, kar omogoča nadaljnji razvoj posameznih strok ter sinergijske učinke v iskanju rešitev za porajajoče se probleme.

Geografski informacijski sistemi odpirajo novo poglavje v metodologiji prostorskega preučevanja, s čimer so veliko pridobile vse vede, ki se pri svojem delu opirajo na prostor. Obravnavane teme namreč ponujajo celo vrsto možnosti, ki jih lahko raziskovalci uporabljajo pri preučevanju najrazličnejših problemov, ki jih je moč prostorsko opredeliti. V tem pogledu je treba opozoriti zlasti na številne praktične primere, ki analizirajo naravne dejavnike (porečja, vodne vire, površje), pa tudi družbene, ki so v marsičem težje merljivi in je zaradi njihovega obsega težko zajeti dovolj kakovostno bazo podatkov. Poleg znanstvenih spoznanj geografski informacijski sistemi odpirajo veliko možnosti tudi na področju upravljanja, saj nudijo številne koristne napotke pri okoljskem, regionalnem in gospodarskem managementu, obenem pa postrežejo z nazornimi podatki v primeru regionalnih analiz ter regionalnega in prostorskega planiranja. Z geografskimi informacijskimi sistemi prostor vse bolj vstopa v številne znanosti, ki s pomočjo novih tehnoloških prijemov zaznane procese prostorsko umestijo in s tem dodajo novo dodano vrednost, ki je v preteklosti le izjemoma prišla do izraza.

Prav te tendence nakazuje tudi pričujoča monografija, ki združuje številne poudarke s področja različnih strok, s čimer geografski informacijski sistemi nudijo odlično priložnost za intenzivno interdisciplinarno sodelovanje. Tako se znanje posamezne vede bogati z dognanji sorodnih ved, kar omogoča nadaljnji razvoj posameznih strok ter sinergijske učinke v iskanju rešitev za porajajoče se probleme.

Kazalo vsebine

Uvodnik

Klemen Zakšek: Asimilacija podatkov kot metoda v GIS

Žiga Kokalj, Krištof Oštir, Aleš Marsetič: Izdelava ortopodob iz satelitskih posnetkov

Tomaž Podobnikar, Jurij Mlinar: Integriranje podatkov reliefa Slovenije

Mauro Hrvatin, Drago Perko: Hipsografska analiza porečij z digitalnim modelom višin

Natalija Špeh: Geoinformacijska orodja in obdelava podatkov bioindikatorskih metod

Mojca Dolinar: Prostorska porazdelitev trajanja sončnega obsevanja

Marko Komac: Potencialno plazovita območja v Sloveniji in izpostavljenost človekovega okolja

Mateja Breg, Jerneja Fridl, Aleš Smrekar: Geoinformacijska podpora pri določanju prednostne sanacije neurejenih odlagališč

Peter Frantar, Mojca Dolinar: Geoinformacijska podpora vodni bilanci porečja Savinje v obdobju 1971–2000

Mitja Janža: Analiza odvisnosti indeksa baznega toka od lastnosti povodja

Damijan Bec, Tomaž Podobnikar: Spreminjanje struge reke Save na Ljubljanskem polju

Leon Gosar, Gašper Rak, Franc Steinman: Analiza hidravličnih lastnosti vodotokov z uporabo GIS orodja

Peter Frantar, Irena Rejec Brancelj, Jure Jerovšek: Analiza vodomernih postaj ARSO z vidika referenčnih razmer porečja

Blaž Barborič, Dalibor Radovan: Batimetrični model slovenskega morja

Matija Klanjšček, Igor Karničnik, Dalibor Radovan: Vloga navtičnega vodnika slovenskega morja in pomorskih publikacij za priobalni GIS

Mojca Golobič: Kartiranje normativnega znanja: spoznavni zemljevidi in GIS

Aleš Mlakar: Analiza ranljivosti prostora kot izhodišče izvedbe celovite presoje vplivov na okolje

Breda Mihelič, Igor Bizjak: Geografski informacijski sistem kot orodje za določanje prioritetnih območij prenove mest

Janez Nared: Uporaba geografskih informacijskih sistemov pri spremljanju in vrednotenju investicij s področja regionalnega razvoja na primeru spodbujanja razvoja turističnih destinacij

Benjamin Štular: Analiza gospodarskega zaledja v arheologiji krajin

Sašo Poglajen: Iskanje rimske cestne mreže v severozahodni Istri

Krištof Oštir: Uporaba daljinskega zaznavanja za odkrivanje majevskih arheoloških najdišč

Jožica Škofic: Uporaba GIS v dialektologiji

Matej Knapič, Tomaž Seliškar, Stanislav Gomboc, Vlasta Knapič: GIS na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi

Primož Pajk, Vlasta Knapič, Stanislav Gomboc, Matej Knapič, Tomaž Seliškar: Uporaba GIS-a pri razmejevanju škodljivih organizmov na primeru hruševega ožiga

Maja Zagmajster, Boris Sket, Tomaž Podobnikar: Izbira mreže za prostorsko analizo podzemeljske biodiverzitete

Dejan Paliska, Daša Fabjan, Samo Drobne: Večstopenjski model določanja uniformnih storitvenih območij avtobusnih postajališč

Igor Kuzma, Danijela Šabić: Možnosti analize in prikazovanja statističnih podatkov v hierarhični mreži

Matej Petkovšek, Mojca Tomažič, Damjan Vrček: Uporaba GIS-a pri conaciji območij Natura 2000

Tomislav Iskra: Integrirana uporaba globalnega sistema pozicioniranja in digitalnih radijskih zvez v Slovenski policiji

Matic Petek, Aleš Veršič: Spletne storitve Agencije Republike Slovenije za okolje s pomočjo geografskih informacijskih sistemov

Dragan Vitas, Mark Pleško, Andrej Maležič, Mitja Šlenc, Miha Kadunc: Spletna storitev za upravljanje in urejanje prostorskih GIS podatkov

Tomaž Petek: Infrastruktura za prostorske informacije v Evropski Skupnosti (INSPIRE)

Založnik

Založba ZRC

Soizdajatelja

Zveza geografskih društev Slovenije • Zveza geodetov Slovenije

ISBN

961-6568-55-8

Specifikacija

mehka vezava • 16,5 × 23,5 cm • 325 strani

Cena

20,00 EUR (redna)
15,00 EUR (klubska)

E-objave

(5 MB)
Biblos (pdf)
ISBN 978-961-254-516-1