Opis

Knjiga, že sedma po vrsti, v kar 41 prispevkih predstavlja presek trenutnega stanja uporabe geografskih informacijskih sistemov (GIS) v Sloveniji ter napovedi in usmeritve razvoja v prihodnjih letih. To se kaže predvsem v potrebah lokalnih skupnosti, državnih ustanov, raziskovalnih organizacij in zasebnikov, da je treba zadovoljiti končnega uporabnika, ki je z vidika uporabe računalnikov in podatkovnih struktur laik, vendar željan informacij za lažje in zanesljivejše odločanje. Da bi predstavitve prostorskih informacij temu uporabniku približali na njemu razumljiv način, jih je treba obogatiti s prostorskimi modeli, kakršne lahko skupaj obvladujejo strokovnjaki, raziskovalci, pedagogi, uporabniki in proizvajalci GIS-ov. Skupaj z raznovrstnimi in pisanimi temami s področja prostorske informatike tokrat precejšni del zbornika zaseda daljinsko zaznavanje, zlasti visokoločljivostno daljinsko zaznavanje.

Kazalo vsebine

Uvodnik

Samo Zorc: Pomen lokacijskih storitev pri razvoju in uporabi e-vsebin v Sloveniji

Domen Smole: Povečati »geo pismenost«, poenostaviti tehnologijo ali oboje?

Mojca Kosmatin Fras: Obvladovanje kakovosti pri množičnem zajemu podatkov

Branko Pavlin: Geolocirani statistični podatki Slovenije za aplikacijo v sistemih GIS

Danijel Boldin: Digitalni arhiv zemljiškega katastra

Marina Korošec in Sandi Berk: Digitalni katastrski načrti in njihova izboljšava

Jurij Stare: Infrastruktura prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana

Marjan Lep, Andrej Tibaut, Aleksander Pirš, Matej Gabrovec in Tomaž Podobnikar: Avtobusni geografski informacijski sistem

Dejan Paliska, Samo Drobne in Daša Fabjan: Uporaba GIS–a za proučevanje prostorske dostopnosti v analizi povpraševanja po storitvi JPP

Matej Petkovšek in Mojca Tomažič: Uporaba GIS-a v naravovarstvenih smernicah

Aleš Mlakar: Prostorsko informacijski sistem in priprava prostorskih aktov po novem Zakonu o urejanju prostora

Daniel Jarc: Čezmejna baza prostorskih podatkov in GIS skupnega goriškega prostora

Peter Frantar in Irena Rejec Brancelj: INSPIRE – okoljski informacijski sistem v Evropi

Marjana Duhovnik: I&CLC2000; v Sloveniji

Rada Rikanovič: Nekatere prednosti in slabosti digitalnih zbirk rabe/pokrovnosti tal Slovenije z vidika uporabnika

Katja Oven, Dušan Petrovič, Jani Demšar in Darja Lihteneger: Spletna kartografija in prostorsko načrtovanje

Dalibor Radovan in Renata Šolar: Internetna predstavitev najpomembnejših starih kart Narodne in univerzitetne knjižnice

Peter Pehani, Tomaž Podobnikar in Sneža Tecco Hvala: Zasnova in vzpostavitev internetnega GIS-strežnika na ZRC SAZU

Lojze Miklavčič: Sodobna izdelava senčenja reliefa topografskih kart

Krešimir Keresteš: Avtomatizirana kartografska generalizacija

Mojca Dolinar: GIS kot orodje pri izdelavi klimatskih kart

Renato Vidrih, Matjaž Godec, Andrej Gosar, Peter Sinčič, Izidor Tasič in Mladen Živčić: Modernizacija državne mreže potresnih opazovalnic

Mojca Golobič in Igor Bizjak: Interaktivni model izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO)

Marko Komac: Napoved ogroženosti prebivalstva zaradi plazov na območju osrednje Slovenije

Marko Krevs: Geoinformacijska podpora opredeljevanju strnjene in razpršene poselitve

Polona Zupančič, Barbara Šket Motnikar, Andrej Gosar in Tatjana Prosen: Uporaba GIS-a za potresno mikrorajonizacijo Mestne občine Ljubljana

Peter Frantar: Indeks razvitosti in obstoja rečne mreže (IDPR) kot indikator potencialne ranljivosti podzemnih voda v Sloveniji

Samo Drobne, Dejan Paliska in Daša Fabjan: Rastrski pristop dvostopenjskega modeliranja dostopnosti v GIS-u

Primož Presetnik in Vesna Grobelnik: Analiza vrzeli opažanj netopirjev z ultrazvočnimi detektorji kot osnova za načrtovanje terenskih raziskav

Nika Zavadlav in Krištof Oštir: Percepcija Slovenske planinske transverzale

Franci Petek, Vasja Bric in Tadej Rotar: Uporaba starih letalskih posnetkov pri ugotavljanju sprememb rabe tal

Tatjana Veljanovski in Krištof Oštir: Poravnava daljinsko zaznanih podob: pregled in ovrednotenje samodejnih registracijskih tehnik

Žiga Ramšak in Krištof Oštir: Uporaba naprednih tehnik klasifikacije satelitskih posnetkov na območju Krasa

Andreja Švab in Krištof Oštir: Vpliv podobnosti pankromatske podobe in podobe intenzitete na spojeno podobo

Dominik Skumavec: Multispektralna klasifikacija satelitskih posnetkov QuickBird

Krištof Oštir: Lastnosti in uporaba visoko ločljivih satelitskih posnetkov QuickBird

Tomaž Gvozdanović in Uroš Ranfl: »Pravi« ortofoto

David Pollak in Andrej Jemec: Zajem podatkov z daljinsko vodenim modelom helikopterja za potrebe specialne fotogrametrije velikih meril

Povzetki posterjev

Založnik

Založba ZRC

Soizdajatelja

Zveza geografskih društev Slovenije • Zveza geodetov Slovenije

ISBN

961-6500-48-1

Specifikacija

mehka vezava • 17 × 24 cm • 373 strani

Cena

razprodano