Naslov:
Ekonomska preobrazba slovenskih mest
Avtor:
Leto:
Zbirka:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

Monografija je pregled aktualnega dogajanja v slovenskih mestih in vpliva na vsakodnevno življenje. Izhaja iz sodobnih konceptov, kot so globalizacija, postfordistična proizvodnja, pomen ustvarjalnosti in inovativnosti. S temi koncepti skuša razložiti in tolmačiti spremembe v urbanem sistemu in zgradbi mest. Slovenska mesta so se v povprečju terciarizirala, zlasti so postale pomembne tržne storitve. Del slovenskih mest je še vedno »na prehodu« med industrijsko in postindustrijsko fazo. Nekatera mesta ne zmorejo priti na storitveno stopnjo in se soočajo z brezposelnostjo, nekatera imajo bolj neofordističen značaj. Nekatera regionalna središča bodo najverjetneje sledila Ljubljani, ki izkazuje najvišjo stopnjo preobrazbe. Slovenska mesta so del globalne mreže in doživljajo podobne spremembe kot druga mesta in urbani sistemi po svetu.

Ekonomska preobrazba, zlasti deindustrializacija, pomembno vpliva na geografsko zgradbo mesta. A »zlom« tradicionalne industrije hkrati omogoča rast nečesa novega, zlasti storitvenega sektorja, ki temelji na ustvarjalnosti in prilagodljivosti. Porajajo se etikete, s katerimi skušamo doumeti preobrazbo mestne ekonomije: učeča se mesta/regije, ustvarjalno okolje, kulturna proizvodnja, informacijsko mesto in podobno. Raziskovanje ekonomske preobrazbe je pogosto omenjeno v kontekstu spreminjanja prostorskega merila raziskovanja mest – enosrediščna predstava o mestu in njegovemu zaledju je manj aktualna, saj se pojavljajo ideje o policentrični mestni regiji, mrežnem mestu, mozaičnem mestu in druge ideje, ki so tesno povezane s prestrukturiranjem gospodarstva v mestu.

Glavna znanstvena spoznanja monografije lahko strnemo naslednje stavke. V povprečju so se slovenska mesta terciarizirala, zlasti so postale pomembne tržne storitve. A del slovenskih mest je še vedno »na prehodu« med industrijsko in postindustrijsko fazo. Nekatera mesta ne zmorejo priti na storitveno stopnjo in se soočajo z brezposelnostjo, nekatera imajo bolj neofordističen značaj (Jesenice, Ajdovščina, Idrija, nekatera mala mesta). Druga mesta bodo najverjetneje sledila Ljubljani, ki izkazuje najvišjo stopnjo preobrazbe. Na mikro ravni lahko vsaj za Ljubljano, ki v Sloveniji izstopa po svojih postindustrijskih lastnostih trdimo, da izkazuje pomembne spremembe z geografskega vidika. Te se izkazujejo v deindustrializaciji in terciarizaciji posameznih območij ter spremembami v odnosu med središčem in obrobjem zlasti v razmerju: mestno središče–sekundarna poslovna območja ali razmerju: mesto–obmestje. Le predvidevamo lahko, da spremembe, ki jih doživlja Ljubljana, doživljajo tudi mesta, ki so stopnji preobrazbe Ljubljani najbližja, na primer Maribor, Koper ali Celje. Potrdimo lahko tudi domneve, da se nahajamo v obdobju urbane spremembe, ki izhaja iz vstopa v nov družbeni in gospodarski red. Smo torej del širše, globalne mreže in doživljamo podobne spremembe kot druga mesta in urbani sistemi po svetu. Pojavi, ki jih občutimo, na primer potrošništvo, spremembe v lokaciji delovnih mest, spremembe v pomenu posameznih gospodarskih aktivnosti in ostale spremembe so torej rezultat »nove«, postindustrijske geografije mesta in celotnega urbanega sistema.

Knjiga je pomembna za slovensko znanost in tudi laično javnost, saj opisuje in razlaga vse omenjene spremembe prostorskega razvoja slovenskih mest in jih povezuje s pojavi v ostalih svetovnih mestih.

Kazalo vsebine

PREDGOVOR

1 UVOD

1.1 NAMEN IN CILJI

1.2 ZGRADBA KNJIGE

2 METODE

2.1 OPIS KVANTITATIVNIH METOD IN POSTOPKOV

2.1.1 METODA STANDARDNEGA ODKLONA

2.1.2 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST

2.1.3 RAZVRŠČANJE V SKUPINE S POMOČJO METODE GLAVNIH KOMPONENT

2.2 BAZE PODATKOV

2.2.1 STATISTIČNI PODATKI O DELOVNO AKTIVNEM PREBIVALSTVU

2.2.2 POSLOVNI REGISTER SLOVENIJE

2.2.3 DRUGE BAZE PODATKOV

3 TEORETSKA IZHODIŠČA

3.1 UVOD

3.2 TEORETSKE SMERI V URBANOGEOGRAFSKEM PREUČEVANJU ZGRADBE IN

EKONOMIJE MEST

3.2.1 OBDOBJE HUMANE EKOLOGIJE IN POZITIVIZMA

3.2.2 OBDOBJE STRUKTURALIZMA

3.2.3 STRUKTURALIZEM V PRETEKLOSTI IN V SEDANJOSTI

3.2.4 OBDOBJE POSTMODERNIZMA V URBANI GEOGRAFIJI

3.3 TEORIJE EKONOMSKE PREOBRAZBE

3.3.1 FORDIZEM

3.3.2 POSTFORDIZEM

3.3.3 VLOGA GLOBALIZACIJE

3.4 SKLEP IN TEORETSKI OKVIR RAZISKAVE

4 PREOBRAZBA SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA

4.1 UVOD

4.2 RAZLAGA POJMOV MESTO IN MESTNO NASELJE

4.3 LASTNA OPREDELITEV MEST IN MESTNIH NASELIJ

4.4 ANALIZA DELOVNIH MEST V URBANEM SISTEMU SLOVENIJE

4.4.1 LOKACIJSKA DIVERGENCA

4.4.2 DRUŽBENOEKONOMSKI ZNAČAJ SLOVENSKIH MEST

4.4.3 FUNKCIJSKA USMERITEV SLOVENSKIH MEST

4.5 POTENCIALNA DOSTOPNOST DO DELOVNIH MEST

4.6 ANALIZA POSLOVNIH SUBJEKTOV URBANEGA SISTEMA

4.6.1 ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V URBANEM SISTEMU

4.6.2 ZNAČILNOSTI POSLOVNIH SUBJEKTOV

4.7 DRUŽBENOEKONOMSKA RAZVRSTITEV SLOVENSKIH MEST

4.7.1 RAZLAGA DRUŽBENOEKONOMSKE TIPOLOGIJE MEST

4.8 POVZETEK UGOTOVITEV DRUŽBENOEKONOMSKIH ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA URBANEGA SISTEMA

5 PROSTORSKE ZNAČILNOSTI EKONOMSKE PREOBRAZBE MEST IN MESTNIH OBMOČIJ

5.1 METODOLOŠKA POJASNILA

5.2 ZNAČILNI PROCESI EKONOMSKE PREOBRAZBE V MESTU IN MESTNI REGIJI

5.2.1 POSTMODERNIZEM KOT OKVIR PROCESOV

5.2.2 DEINDUSTRIALIZACIJA

5.2.2.1 RAZLOGI ZA DEINDUSTRIALIZACIJO

5.2.2.2 ZNAČILNOSTI DEINDUSTRIALIZACIJE V SLOVENIJI

5.2.2.3 FORDISTIČNE IN POSTFORDISTIČNE LOKACIJE INDUSTRIJE

5.2.3 TERCIARIZACIJA

5.2.3.1 RAZLOGI TERCIARIZACIJE

5.2.3.2 POTROŠNIŠTVO V MESTU

5.2.3.3 NAKUPOVANJE IN NAKUPOVALNA SREDIŠČA

5.2.3.4 ZABAVIŠČNI PARKI

5.2.3.5 URBANI TURIZEM

5.2.3.6 SPECIALIZIRANE STORITVE ALI KULTURNA INDUSTRIJA

5.2.4 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI

5.2.4.1 POVEZANOST URBANIZACIJE IN EKONOMSKIH PROCESOV

5.2.4.2 OBLIKE DEKONCENTRACIJE EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V MESTU IN MESTNI REGIJI

5.2.4.3 NEKATERE ZNAČILNOSTI DEKONCENTRACIJE EKONOMSKIH AKTIVNOSTI IN RAZLOGI ZANJO

5.2.4.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI SUBURBANIZACIJE Z VIDIKA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI

5.2.5 KONCENTRACIJA NEKATERIH EKONOMSKIH AKTIVNOSTI

5.3 PRIMERI PROSTORSKIH POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE LJUBLJANE

5.3.1 DEKONCENTRACIJA EKONOMSKIH AKTIVNOSTI V LJUBLJANSKI MESTNI REGIJI

5.3.1.1 OPREDELITEV IN ZGRADBA LJUBLJANSKE MESTNE REGIJE

5.3.1.2 PROSTORSKO SPREMINJANJE RAZPOREDITVE DELOVNIH MEST V OKOLICI LJUBLJANE

5.3.1.3 PRIMER KONCENTRACIJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI V TRZINU

5.3.2 DEKONCENTRACIJA STORITEV IN NASTANEK NOVIH POSLOVNIH CON ZNOTRAJ LJUBLJANE

5.3.2.1 PROSTORSKE ZNAČILNOSTI NEKATERIH TRŽNIH STORITEV V LJUBLJANI

5.3.2.2 PRIMER SEKUNDARNEGA POSLOVNEGA SREDIŠČA V STEGNAH

5.3.3 DEKONCENTRACIJA TRGOVINE (POTROŠNJE) ZNOTRAJ LJUBLJANE

5.3.3.1 RAZPOREJENOST NOVIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČ

5.3.3.2 POMEN NOVEJŠIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČ IN NJIHOVA FUNKCIJSKA ZGRADBA

5.3.4 PRIMER KONCENTRACIJE SPECIALIZIRANIH STORITEV (KULTURNE PROIZVODNJE) V LJUBLJANI

5.3.4.1 OŽJA OPREDELITEV KULTURNE PROIZVODNJE NA PRIMERU LJUBLJANE

5.3.4.2 POSLEDICE ZGOŠČEVANJA KULTURNE PROIZVODNJE NA PROSTOR LJUBLJANE

5.3.5 MODEL PROSTORSKE DINAMIKE V LJUBLJANI – SINTEZA EKONOMSKE PREOBRAZBE

5.3.5.1 METODE DELA

5.3.5.2 PRIKAZ MODELA V LJUBLJANI (SINTEZA POSLEDIC EKONOMSKE PREOBRAZBE)

5.3.5.3 PRIMERJAVA LJUBLJANE Z NEKATERIMI DRUGIMI EVROPSKIMI MESTI

5.4 NAČRTOVALSKI VIDIK EKONOMSKE PREOBRAZBE MESTA

5.4.1 NAČELO NAČRTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – POLICENTRIČNO MESTO

5.4.2 NAČELO NAČRTOVANJA V SODOBNIH RAZMERAH – SONARAVNO MESTO

5.4.3 UPOŠTEVANJE SPREMENLJIVK EKONOMSKE PREOBRAZBE PRI NAČRTOVANJU MEST

6 SKLEP

7 SEZNAM VIROV IN LITERATURE

8 SEZNAM SLIK

9 SEZNAM PREGLEDNIC

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-090-6

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 232 strani

E-objave

(28 MB)
Biblos (pdf)
ISBN 978-961-254-544-4