Osnovni podatki
Naslov v izvirniku:
Prometna raba tal: spreminjanje in vpliv na vsakodnevno življenje
Sodelavci:
 
Trajanje:
1. julij 2011–1. april 2014
Šifra:
Z6-4030
Opis

V podoktorskem projektu smo raziskali obseg prometne rabe tal, razloge za spreminjanje, povezavo z družbenimi dejavniki ter posledicami tega spreminjanja na okolje prebivalcev. Vse večja mobilnost družbe je neizpodbitno dejstvo – vse več se vozimo z avtomobili in vse dlje z njimi potujemo. Analiza prometne rabe tal je pokazala, da zaradi potrebe po vse večji mobilnosti naraščajo tudi prometne površine v Sloveniji. Med letoma 1999 in 2011 se je število prometnih površin povečalo za slabih 45 km2 na skupaj 463 km2 površin, kar predstavlja 4,2 % površine celotne Slovenije.

 

Rezultati

Najbolj se prometne površine povečujejo na račun večjih infrastrukturnih posegov, zlasti ob gradnji avtocest in železnic. Poleg večjih infrastrukturnih posegov naraščajo prometne površine v nekaterih najmanj poseljenih območjih Slovenije (TNP, Kočevski Rog, …), kjer se gradijo nove poti in ceste ter v bližini večjih mest zaradi suburbanizacije. Največji delež novih prometnih zemljišč odpade na gradnjo cest (83 %).

Slika: Prometna raba tal v letu 2011.

Nadalje smo preučili posledice avtomobilizacije družbe na okolje prebivalcev. V analizi osmih značilnih mestnih sosesk iz različnih obdobij smo dokazali, da so novejše soseske nastale po družbenopolitični tranziciji bolj prilagojene avtomobilu kot pešcu ali kolesarju. Tudi starejše mestne soseske se s krčenjem zelenih in nemotoriziranih prometnic vse bolj podrejajo avtomobilu. Obratno pa analiza štirih tipov suburbaniziranih naselij (dveh strnjenih in dveh z značilno razpršeno poselitvijo) ni potrdila teze, da so novejša suburbanizirana območja bolj podrejena avtomobilu. Analiza je pokazala, da so starejši deli vasi (vaško jedro) bolj obremenjeni s prometno infrastrukturo kot najnovejši deli vasi.

Slika: Primer določanja prometne rabe tal v stanovanjski soseski s pomočjo polavtomatske klasifikacije DOF posnetka.

V zadnji fazi smo raziskovali še subjektivne poglede prebivalcev do prometne infrastrukture s pomočjo podatkov Stanovanjske ankete. Ugotovili smo, da na načelni ravni prebivalci opremljenost in dostopnost do prometnih zemljišč ne cenijo visoko in se ravnajo bolj trajnostno. Ko pa ocenjujejo lastne vrednote in osebne dejavnike bivanja se pokaže, da jim je opremljenost s prometno infrastrukturo pomembnejša od ostalih dejavnikov. Avtomobilizacija je torej dejstvo, ki nima zgolj prostorskih razsežnosti z večanjem prometnih površin, temveč ima tudi družbene in psihološke razsežnosti.

Vsekakor je prometna raba v prostoru izjemno pomembna, saj predstavlja več kot polovico vseh pozidanih površin v Sloveniji, močno vpliva na vsakodnevno življenje ljudi in njihovo kakovost bivanja, hkrati pa močno vpliva na druge dejavnike v prostoru (narava, kmetijstvo, turizem). V podoktorskem projektu smo prvič v Sloveniji predstavili osnovne spremenljivke prometne rabe tal in metodološki okvir raziskovanja ter postavili teze, ki bodo raziskovalni izziv tudi v bodoče.

 

Vodja projekta na ZRC

Finančni vir

ARRS

Ključne besede

prometna geografija • prometna raba tal • avtomobilizacija • kakovost bivanja • soseske