Raziskave na področju naravnih nesreč imajo na Geografskem inštitutu skoraj polstoletno tradicijo. Prvo kompleksno geografsko preučevanje poplav je bilo po poplavah 5. in 6. junija 1954 v Celju, kjer so pod vodstvom Antona Melika sodelovali številni geografi. Leto kasneje je Ivan Gams prispeval prvo znanstveno delo o snežnih plazovih v zimah 1950-1954, sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa je inštitut vodil enega največjih slovenskih geografskih projektov Geografija poplavnih področij na Slovenskem. Leta 1992 je bil ustanovljen Center za multidisciplinarno preučevanje naravnih nesreč, ki se je 14. oktobra 1994 preimenoval v Oddelek za naravne nesreče. Takrat ga je vodil dr. Milan Orožen Adamič.
Sodelavci oddelka se ukvarjamo z naravnimi nesrečami, ki so pogoste v Sloveniji. To so predvsem pobočni procesi (skalni podori, zemeljski plazovi, drobirski tokovi), poplave (hudourniške, kraške) in snežni plazovi. Preučujemo tudi erozijo in potrese.
Temeljna usmeritev oddelka je preventiva pred naravnimi nesrečami, zato naše delo obsega znanstveno analizo naravnih nesreč, delujemo pa tudi na aplikativnem področju. Obravnavamo vzroke in posledice naravnih nesreč ter preučujemo sposobnosti družbe za soočanje z njimi, predvsem z vidika prilagajanja in prožnosti. Na naravne nesreče ne gledamo katastrofično, temveč jih dojemamo kot naravni pojav in del pokrajinske stvarnosti. Pri delu uporabljamo geografske informacijske sisteme in druge standardne metode (npr. Gavrilovićeva metoda za preučevanje erozije, program RAMMS za analizo snežnih plazov).

NOVO: četrti posvet Naravne nesreče v Sloveniji – dan Bojana Ušeničnika, 28. 3. 2017.

Vodja: dr. Blaž Komac
Sodelavci: dr. Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Jaka Ortar, mag. Miha Pavšek, dr. Primož Pipan, Jure Tičar, Manca Volk Bahun, dr. Matija Zorn
Bivši sodelavci: dr. Bojan Erhartič+, dr. Milan Orožen Adamič

 

 

Avtor fotografij: mag. Miha Pavšek